Kam na faks?

Splošna vprašanja

Pomemben del sprejemnega procesa na nekaterih študijskih programih so sprejemni izpiti, oz. uradno, preizkus posebnih nadarjenosti, sposobnosti in spretnosti. Ti izpiti so včasih plačljivi, vendar ne vedno, opravljajo se ponavadi aprila ali maja, rezultate se izve v času mature. Pomen rezultatov in ocenjevanje ni enovito določeno, zato predlagam, da se obrnete na svetovalce na faksu ali prebrskate njihovo spletno stran. Pozanimajte se, kolikokrat se sprejemni izpit lahko opravlja in koliko časa velja. Vedno se je pametno obrniti tudi na študente, ki so bili na vašo željeno fakulteto sprejeti in jih prosite, da predstavijo svoje izkušnje s sprejemnim izpitom, kakšne naloge so bile predhodno leto ter kaj svetujejo, kako se je najbolje pripravijo na njih. Pogosto izvajajo tudi priprave na preizkuse. Pozanimajte se o času priprav, trajanju in o stroških takšnega tečaja.

Včasih se lahko prenaglimo v odločitvi, na kateri faks se vpisat, zato je dobro vprašanje, kako poteka prepis med programi. Prepis je brezplačen in preprost po prvih dveh tednih študija, nato se stvar malo zakomplicira. Če se prepišete takoj, vam ni treba ponavljati letnika, zato, če niste sigurni, da ste izbrali pravi faks, se je smotrno prepisati čim prej, vendar s temi prepisi faksi lahko zapolnijo le prosta mesta, zato ni nujno, da se boste lahko prepisali kamorkoli. Po prvih dveh tednih je prepis možen šele kasneje, oz. lahko začnete redno obiskovati predavanja in vaje šele naslednje študijsko leto, vpis takrat poteka enako, kot prvič, ko ste se vpisali na faks. Če se želite prepisati na primerljivi študijski program (to tudi velja za prepis iz enega pdodiplomskega programa na drug magistrski program), je včasih potrebno opraviti diferencialne izpite, s katerimi pokažete, da obvladate snov, ki je predpogoj za opravljanje izpitov na tem programu. Še pomembna informacija, če se iz nekega programa izpišete, se nanj ne morete več vpisati.

Tutorstvo je sistem, s katerimi starejši študenti pomagajo študentom 1. letnika pri razumevanju snovi in navajanju na faks. V Sloveniji se je tutorstvo začelo uvajati nekaj let nazaj, v zadnjih letih pa se je dodobra razvilo in postalo pomembnem del študentskega življenja, predvsem brucev. Študij je drugačen način izobraževanja, kot ste ga bili navajeni v srednji šoli. Študenti tutorji vam s svojimi izkušnjami pomagajo pri spoprijemanju z novostmi v vašem življenju. Tutorji vam bodo močno olajšali prvo leto na fakulteti, prav pa vam bodo prišli tudi tutorji profesorji, ki vam bodo pomagali tudi z bolj administrativnimi informacijami, zato njihovo pomoč nujno izkoristite.

Študijsko leto na fakultetah je razdeljeno na dva semestra. Prvi (zimski semester) poteka od začetka študijskega leta do konca januarja. Sledi zimsko izpitno obdobje, tekom katerega se na fakultetah ne izvajajo nobeni pedagoški procesi. Študenti temu času pogosto pravijo “študijske počitnice”, saj svoj prosti čas posvetijo učenju za izpite zimskega izpitnega obdobja. Drugi semester se prične konec februarja (zimsko izpitno obdobje traja 4 tedne) in traja do začetka spomladanskega izpitnega obdobja. Slednje se prične v sredini junija in traja do sredine julija. Šele takrat se pričnejo prave poletne počitnice za študente, ki trajajo vse do konca avgusta, kadar sledi še zadnje,jesensko izpitno obdobje. Namenjeno je opravljanju izpitov, ki jih študenti niso uspeli opraviti v prejšnjih izpitnih obdobjih. Pridni študenti pa so tudi v tem času prosti in imajo podaljšane poletne počitnice. Dodati pa velja, da fakultete v glavnem določijo kot pouka prosto obdobje tudi v času novoletnih in prvomajskih počitnic. (vir sou-lj.si)

Študentski boni so denarni dodatek države, ki priprada vsakemu študentu, oz. osebi z aktivnim študentskim statusom. Bone dobite tako, da greste na najbližjo točko študentske prehrane (te lahko najdete na spletu), jim pokažete osebni dokument in potrdilo o vpisu, nato vam aktivirajo bone. Za koriščenje bonov v katerikoli izmed restavraciji, ki to možnost ponuja, preprosto pokličete 1808 ali aktivirate klic v aplikaciji. Doplačilo je maksimalno 4,17 €. Na dan lahko koristiš 2 subvenciji, med koriščenjem ene in druge pa morajo miniti vsaj 4 ure, koristiš jih lahko med 7.00 in 22. uro.

Za vsako vprašanje se lahko obrnete na nas in na našo ekipo, z veseljem vam pomagamo in odgovorimo. Drugače pa obiščite referat za vprašanja, povezana s študijem in na karierni center za vprašanja, povezana z zaposlitvijo ter možnostjo nadaljnjega študija. 🙂

Pokaži več ...

Razlike med dijaškim in študentskim življenjem

Ena izmed opaznejših razlik med srednjo šolo in faksom je, da niso vsa predavanja obvezna, prav tako ne vse vaje. Obvezno obiskovanje vaj in predavanj je odvisno od fakultete, ki jo ali jo boste obiskovali, včasih je obvezna prisotnost ne na vseh, ampak na določenem številu predavanj in/ali vaj. Vendar, obiskovanje predavanj in vaj priporočamo, saj velikokrat profesorji povejo veliko stvari, ki jih ne boste našli v knjigah in v literaturi, pri določenih predmetih literature sploh ni, ampak boste prepuščeni učenju iz zapiskov. Pozitivna stran tega pa je, da imate možnost samoustvarjanja svojih urnikov, kar predstavlja veliko večjo svobodo kot v srednji šoli ali gimnaziji.

Na izpite, kolokvije, seminarje in vaje se boste morali pripravljati zelo samostojno, profesorji v večini ne sodelujejo pri pripravi študentov na preizkušnje, včasih se snov preverja redno, pri seminarjih in vajah. Nekateri predmeti imajo na koncu semestra ali leta le zaključni izpit, ki zajema celotno snov, ki ste ga pri predmetu obdelali, pri ostalih pa imate možnost sprotnega opravljanja s kolokviji, ki predstavljajo delne izpite z razdeljeno snovjo. Ti lahko predstavljajo do 50 % izpitne snovi, včasih lahko del ocene pridobite tudi s seminarskimi nalogami ali projektnimi deli. Seveda so ta preverjanja specifična glede na faks. Na izpit se morate nujno pripravljati prej, predlagamo, da se začnete učiti vsaj 10 dni prej, saj se snov na faksu hitro nabere. Predelajte vse, kar ste omenili pri predavanjih, vajah in seminarjih, saj je ponavadi izpit iz mešane snovi in zajema vse, kar ste povedali pri predmetu. Sicer pa, če vam prvič ne uspe pisati pozitivno, imate možnost ponovnega pisanja, izpit lahko pišete trikrat brezplačno, nato pa dvakrat, če plačate, opravljate ga pred komisijo, oz. komisija profesorjev.

Kot zagotovo veste so ocene na fakulteti od 5 do 10, kjer pomenijo naslednje: 5 - nezadostno, 6 - zadostno, 7 - dobro, 8 - prav dobro, 9 - prav dobro, 10 - odlično. Te so vpisane v indeks fakultete, v katerega se vpišete s podatki, ki jih prejmete ob vpisu. O vseh izpitnih rokih boste obveščeni na začetku leta, izpitna obdobja so pa tri: zimsko, spomladansko ter jesensko.

Govorilne ure so tudi drugačne. Namenjene so vam in ne staršem. Profesorji si vsak teden vzamejo eno uro in jo namenijo študentom. Torej, če imate vprašanje, mnenje ali težavo, pojdite na govorilne ure in se pogovorite s profesorjem. Do profesorjev se boste morali obnašati spoštljivo, ti pa cenijo predvsem radovednost. Postali boste kolegi/kolegice, zato ne bodite presenečeni, ko vas bodo poklicali: »Kolega, kakšno pa je vaše mnenje o tem?« (vir: dijaskisvet.si)

Da ne bi prišlo do ponavljanja letnika, se morate naučiti učenja. Sistem učenja na faksu je namreč čisto drugačen. Za znanje v srednji šoli zadostuje nekaj strani biologije iz zvezka, na faksu pa se je treba naučiti nekaj sto strani iz knjig ali skript. Premislite, koliko časa porabite za tak zalogaj, in se začnite učiti že prej. Ne priporočamo vam, da čakate do zadnjega dne. Izpiti zahtevajo poglobljeno in povezano znanje. Prijavljajte se na zgodnje izpitne roke, znanje je tedaj še sveže in nenapisano pravilo je, da so vprašanja tedaj lažja. (vir: dijaskisvet.si)

Študentska leta so za mnoge tudi priložnost za nabiranje delovnih izkušenj. Večje mesto, kjer študiraš, ponuja ogromno izbiro študentskih del in zlahka boš našel delovno mesto, ki ustreza tvojim željam, zahteva kompetence tvoje študijske smeri in ima za študenta prilagodljiv delovni čas. Na vsakem pogovoru za službo bodo pogledali CV oz. curriculum vitae ali življenjepis. Tako lahko poleg tega, da ob študiju še malce zaslužiš, v tem času nabereš izkušnje in znanja, ki bodo obogatila tvoj CV in ti v prihodnosti pomagala pri pridobivanju sanjske službe. Prav gotovo si si na šihtu pridobil tudi kako pomembno poznanstvo, ljudi, ki ti lahko pomagajo pri nadaljnji karieri. (vir: student.si)

Pravice vsakega študenta

Vsak študent je bonitent polnega zdravstvenega zavarovanja do dopolnjenega 26. leta starosti. Obvezno zdravstveno zavarovanje mu v tem primeru krije celotno vrednost zdravstvenih storitev. Vsak študent ima v času študija pravico do dveh obiskov sistematičnih pregledov, enega v prvem letniku dodiplomskega študija in enega v času magisterija.

Po Zakonu o subvencioniranju študentske prehraneste upravičeni do subvencionirane študentske prehrane, oz. do bonov, dokler se izobražujete na visokošolskem zavodu v Republiki Sloveniji ter niste v delovnem razmerju, ne opravljate gospodarske, poklicne ali kmetijske dejavnosti oziroma poslovodne funkcije kot edini ali glavni poklic po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in niste prejemniki pokojnine, razen družinske. Upravičenci do subvencionirane študentske prehrane so tudi vsi študenti tujih univerz, ki v Republiki Sloveniji opravljajo študijske obveznosti v okviru mednarodnih izmenjalnih programov. Zanje veljajo enaki pogoji kot za študente, ki se izobražujejo na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji. (vir: uni-lj.si) Če vas zanima več o bonih, si lahko preberete odgovor med splošnim delom FAQ.

Univerze ponavadi organizirajo najrazličnejše obštudijske dejavnosti za svoje študente, ki so ponavadi brezplačne. Tako se lahko študentje ukvarjate z različnimi športi in drugimi aktivnostmi. Obštudijska dejavnost se po vsebini uvršča na naslednja področja: športna dejavnost, umetnost in kultura, prostovoljstvo in dobrodelnost, socialne in družbene aktivnosti, varovanje zdravja in okolja, raziskave, znanost in projekti, ki niso del obveznih sestavin študijskih programov.

Po Zakonu o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2) ste upravičenci do subvencioniranega prevoza tisti, ki imate bivališče najmanj dva km oddaljeno od kraja izobraževanja in se izobražujete po javno veljavnih izobraževalnih ali študijskih programih, s statusom študenta do dopolnjenega 32. leta starosti, če ste se pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisali v program višješolskega ali visokošolskega izobraževanja prve ali druge stopnje, in v Republiki Sloveniji ali tujini, niste v delovnem razmerju ali ne opravljate samostojne registrirane dejavnosti, če niste vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu, če niste poslovodna oseba gospodarske družbe ali direktor zasebnega zavoda. (vir uni-lj.si) Subvencionirane vozovnice si lahko kupite na avtobusnih ali železniških postajah ter na prodajnih mestih podjetij mestnega prevoza. Za unovčtev potrebujete potrdilo o vpisu ali študentsko izkaznico z veljavno nalepko ter izpolnjeno vlogo za subvencionirano vozovnico.

Študentje, državljani Republike Slovenije, študentje, ki vam je priznan status osebe z mednarodno zaščito, študentje izmenjalnih programov in štipendisti ministrstev, imate možnost bivanja v javnih študentskih domovih. V primeru prostih zmogljivosti imajo to možnost tudi drugi tuji študentje. (vir uni-lj.si) Študentski domovi so ponavadi razporejeni po celem mestu, zato lahko najdete študentski dom, ki vam je najbližji. Predlagamo, da se lotite iskanja nastanitve v študentskem domu čim prej, najbolje že na začetku šolskega leta, da boste vedeli točno kam se morate prijaviti in kdaj. Domovi se ponavadi res hitro napolnijo, zato morate biti s prijavo hitri.

Štipendije so namenjene spodbujanju izobraževanja in doseganju višje ravni izobrazbe štipendistov ali štipendistk, vzpostavljanju enakih možnosti za izobraževanje in izobraževanju za deficitarne poklice, spodbujanju mednarodne mobilnosti, spodbujanju doseganja izjemnih dosežkov, odgovornosti štipendistov za svoje izobraževanje kot tudi za izbiro izobraževalnega programa, krajšanju dobe izobraževanja in izboljšanju zaposljivosti. V Republiki Sloveniji se po Zakonu o štipendiranju (ZŠtip – 1) dodeljujejo naslednje štipendije: – državne štipendije, – Zoisove štipendije, – štipendije za deficitarne poklice, – štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu, – štipendije Ad futura (za študij v tujini, najopogosteje za magisterij). Za pridobitev Zoisove štipendije pred 1. letnikom faksa, potrebujete izjemen dosežek (ponavadi zlato priznanje na državnem tekmovanju) in zlato maturo ali povprečno oceno vsaj 4,10. Če želite štipendijo ohraniti, na faksu potrebujete povprečje vsaj 8,50. Če ste že na faksu, pa lahko z izjemnim dosežkom in z uvrstitvijo med 5 % najboljših študentov ali povprečno oceno vsaj 8,50 pridobite štipendijo.

Pokaži več ...